Skoči na vsebino

M14 - DOBROBIT ŽIVALI

DOBROBIT ŽIVALI - PAŠA GOVEDI

(Foto: A. Gabrijel)

Splošni pogoji:

  • Ukrep je enoleten.
  • Do 15. 12. 2016 mora nosilec ali njegov namestnik ali član kmetije opraviti usposabljanje s področja dobrobiti živali v obsegu 4 pedagoških ur.
  • Vso dokumentacijo, ki je podlaga za pridobitev sredstev, mora nosilec hraniti še najmanj 5 let od zadnjega izplačila sredstev.
  • Agenciji, MKGP in drugim nadzornim organom mora nosilec omogočiti dostop do dokumentacije in  pregled izvajanja ukrepa na kraju samem.
  • Nosilec mora izpolnjevati zahteve informiranja in obveščanja (poslovna spletna stran, če obstaja in plakat, če so plačila višja od 10.000 EUR).
  • Na celem kmetijskem gospodarstvu morajo biti upoštevana pravila navzkrižne skladnosti.

Vstopni pogoj:

  • Na dan oddaje zahtevka mora nosilec rediti najmanj 2 GVŽ govedi. V poštev pride vse govedo, ne glede na starost.

Zahteve in pogoji:

  • Izvajanje paše govedi na kmetijskih površinah kmetijskega gospodarstva nosilca na kmetijskem gospodarstvu - planina, na kmetijskem gospodarstvu - skupni pašnik.
  • Govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni v času od 1. aprila do 15. novembra 2016.
  • Živali se morajo pasti preko dneva, lahko se pasejo tudi ponoči, lahko pa prenočujejo v hlevu.
  • Krave molznice se morajo pasti dnevno vsaj med jutranjo in večerno molžo.
  • Voditi je treba dnevnik paše na predpisanem obrazcu.
  • Začetek paše se lahko uveljavlja po datumu oddaje zahtevka.
  • Zatiranje zajedalcev mora biti izvedeno na podlagi predhodne koprološke analize blata.
  • Za koprološko analizo se vzame en skupen vzorec blata za vsakih 20 govedi (za vsako skupino posebej):

    • za živali, ki so na dan vnosa zahtevka starejše od 6 mesecev, mora biti koprološka analiza blata napravljena najpozneje 14 dni pred pričetkom paše,
    • za živali, ki so  na dan vnosa zahtevka mlajše od 6 mesecev, mora biti koprološka analiza blata napravljena v času od začetka paše pa do 60. dne paše.

  • Če analiza pokaže potrebo po zdravljenju, mora rejec pridobiti strokovno mnenje veterinarja. Če veterinar svetuje zdravljenje, mora rejec tretiranje opraviti v 30-ih dneh od datuma izvedene analize. Krave molznice se zdravi v času presušitve. Zdravljenje mora biti zavedeno v veterinarskem dnevniku.
  • Nosilec mora hraniti izvid koprološke analize. Paziti je treba na datum opravljene analize in pravočasno zdravljenje!
  • Obdobje paše 120 dni se lahko prekine zaradi telitve, poškodbe in izjemnih vremenskih razmer.
  • Če prekinitev traja do 10 dni, se razlog za prekinitev zapiše v dnevnik paše.
  • Če nosilec ne more zagotoviti 120 dni neprekinjene paše mora Agencijo o tem obvestiti pisno:

    • v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin (smrt upravičenca, dolgotrajna bolezen, huda naravna nesreča, epizootska bolezen živali, ki prizadene del ali vso živino, bolezni rastlin, …) v 15 delovnih dneh;
    • vprimeru naravnih okoliščin (telitve, poškodbe in izjemne vremenske razmere) v 10 delovnih dne;
    • če je prekinitev paše za posamezno žival daljša od 10 dni, v 7 dneh izvesti umik zahtevka;
    • če je v CRG sporočen odhod živali s kmetijskega gospodarstva v obdobju paše (prodaja, zakol…), se šteje kot pisni umik zahtevka za to žival;
    • premik živali na planino ali skupni pašnik, sejem, razstavo ali se žival premakne na pašo na drugo gospodarstvo znotraj kmetijskega gospodarstva, se šteje kot izpolnjevanje obdobja paše, če je premik sporočen v skladu s predpisi, ki urejajo identifikacijo in registracijo govedi-navzkrižna skladnost;
    • en dan pred vnosom zahtevka mora biti stanje v CRG urejeno.

  • Ukrep DŽ – govedo na posameznih ekološko pomembnih območjih pašo delno prepoveduje ali le-to popolnoma prepoveduje:

    • na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov paša ni dovoljena do 30. 6.) (območja so navedena v Prilogi);
    • na območjih traviščnih habitatov metuljev paša ni dovoljena med 15. 6. in 15. 9. (območja so navedena v Prilogi);
    • ekološko pomembna območja kjer je paša popolnoma prepovedana (območja so navedena v Prilogi).
    • PRILOGA

Plačila:

  • Plačilo se dodeli za najmanj 2 GVŽ in znaša 53,40 EUR/GVŽ.
  • Plačila bodo po 1. marcu 2017 in se lahko glede na število zahtevkov znižajo.

DOBROBIT ŽIVALI - PRAŠIČI

(Foto: B. Šegula)

Ukrep vključuje nadstandardne zahteve za plemenske svinje, plemenske mladice, tekače in pitance, pri čemer se upošteva:
- plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
- plemenska mladica je samica prašiča, ki še ni prasila;
- tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
- pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi za razmnoževanje) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti.

 

Za pridobitev plačil za ukrep Dobrobit živali mora nosilec kmetijskega gospodarstva na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep Dobrobit živali, izvajati vsaj eno izmed naslednjih zahtev:


za plemenske svinje in plemenske mladice:
• zahteva za skupinsko rejo z izpustom;
• zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
• zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine;

za plemenske svinje:
• zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov;

za tekače:
• zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;

za pitance:
• zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od površine določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
• zahteva za skupinsko rejo z izpustom.

 

OPIS ZAHTEV


1. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom za plemenske svinje in plemenske mladice:
Plemenskim svinjam in plemenskim mladicam mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za 4 ali manj živali mora biti površina izpusta vsaj 6 m2, z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust, morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.
V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča izpust plemenskih svinj in plemenskih mladic na prosto.

2. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane za plemenske svinje in plemenske mladice:
Za plemenske svinje in plemenske mladice mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali. Normativi za neovirano talno površino na žival glede na velikost skupine so v preglednici na sliki »Neovirana talna površina na žival«. V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in plemenskim mladicam boljše pogoje bivanja.

3. Zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine:
Pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču je zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter za nudenje dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje agresivnega vedenja med svinjami v skupini treba osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po hranilih, dodajati:
- ali voluminozno krmo,
- ali pa morajo biti svinje krmljene s krmno mešanico, ki mora vsebovati najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.
Kot voluminozna krma se šteje: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti recepturo za krmni obrok, ki jo izdela zootehnik v okviru priprave programa dobrobiti živali. V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in plemenskim mladicam krmljenje v skladu njihovimi potrebami in dodatek materiala za obogatitev.

4. Zahteva za toplotno ugodje:
Za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste seval ali razne oblike talnega gretja, zagotovljeno mora biti tudi uravnavanje temperature. V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča plemenskim svinjam in sesnim pujskom boljše pogoje bivanja.

5. Zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih od predpisane za tekače in pitance:
Za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival od površine, določene s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali. Za vsakega tekača oziroma pitanca mora biti zagotovljeno:
- do 10 kg 0,17 m2,
- nad 10 do 20 kg 0,22 m2,
- nad 20 do 30 kg 0,33 m2,
- nad 30 do 50 kg 0,44 m2,
- nad 50 do 85 kg 0,61 m2,
- nad 85 do 110 kg 0,72 m2,
- nad 110 kg 1,10 m2.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča tekačem in pitancem boljše pogoje bivanja.

6. Zahteva za skupinsko rejo z izpustom za pitance:
Prašičem pitancem mora biti zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca. Dolžina krajše stranice izpusta mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so istočasno v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so istočasno v izpustu. Vsaka skupina mora biti v izpust izpuščena najmanj dvakrat tedensko za najmanj dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo v izpust morajo biti označeni na način, da je mogoče spremljati, katere živali so istočasno v izpustu.

V skladu z 10. členom Uredbe 807/2014/EU zahteva omogoča izpust prašičev pitancev na prosto.

 

TRAJANJE OBVEZNOSTI
Trajanje obveznosti za ukrep Dobrobit živali je eno leto.

 

USPOSABLJANJE
Upravičenci morajo v obdobju trajanja obveznosti izpolniti splošni pogoj glede usposabljanja v obsegu najmanj 4 pedagoških ur. Upravičenci morajo usposabljanje opraviti v vsakem letu izvajanja obveznosti v okviru ukrepa Dobrobit živali.

 

Namen usposabljanja je povečati ozaveščenost upravičencev in razumevanje pomena dobrobiti živali ter informirati upravičence o tekoči problematiki pri izvajanju ukrepa Dobrobit živali. Usposabljanje mora obsegati vsaj vsebine s področja ravnanja s prašiči, etologije prašičev in živalim prilagojene reje (tehnologije, normativi) ter preventivnega zdravstvenega varstva prašičev. Usposabljanje lahko vključuje tudi praktične prikaze.

 

Vrsta podpore
Javna podpora se izplača v obliki plačila na GVŽ za izvajanje zahtev ukrepa Dobrobit živali.

 

Upravičenci
Upravičenci do podpore so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se prostovoljno vključijo v izvajanje ukrepa in izpolnjujejo pogoje iz prevzete obveznosti.

 

Upravičeni stroški
Pri zahtevah 1, 2, 4, 5, 6 iz poglavja "Opis vrste operacije" plačila krijejo dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti, ki presegajo predpisane zahteve ravnanja, določene v navzkrižni skladnosti, ter druge obvezne zahteve, ki so določene v nacionalnih predpisih s področja dobrobiti in zaščite rejnih živali. V zahtevi 3 iz poglavja "Opis vrste operacije" plačilo krije dodatne stroške, zaradi prevzete obveznosti, v primerjavi z običajno običajno rejsko prakso.

 

Pogoji za upravičenost
- upravičenec mora biti aktivni kmet v skladu z 9. členom Uredbe 1307/2013/EU.
- pred vložitvijo zahtevka za ukrep Dobrobit živali mora imeti upravičenec izdelan program dobrobiti živali. Program dobrobiti živali je rezultat svetovanja, izvedenega v okviru podukrepa Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja iz 15. člena Uredbe 1305/2013/EU, in obsega popis stanja na kmetijskem gospodarstvu, in sicer osnovnih podatkov o čredi, pregleda tehnologije reje oziroma načina upravljanja s posameznimi kategorijami prašičev ter zdravstvenega stanja črede in reprodukcijskih lastnosti plemenske črede. Obsega tudi svetovanje glede ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja v prej navedenih področjih in svetovanje glede možnosti vključitve v ukrep.

 

V letih 2014 in 2015 mora na dan izdelave programa dobrobiti živali rediti:
- 20 ali več plemenskih svinj oziroma mladic, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na plemenske mladice in svinje, oziroma
- 100 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance.

V letih 2016 do 2020 mora na dan izdelave programa dobrobiti živali rediti:
- 10 ali več plemenskih svinj oziroma mladic, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na plemenske mladice in svinje, oziroma
- 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na tekače, oziroma

- 50 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve, ki se nanašajo na prašiče pitance.

DOBROBIT ŽVALI - PAŠA DROBNICE

Ukrep v reji drobnice vključuje nadstandardne zahteve za:

  • ovce in ovne stare 1 leto ali več
  • koze in kozle stare 1 leto ali več.

Za pridobitev plačil za ukrep Dobrobit živali mora nosilec KMG na gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep Dobrobit živali, izvajati pašo drobnice.

OPIS ZAHTEVE:

  • drobnica se mora pasti najmanj 210 dni v letu v obdobju od 15. marca do 30. novembra;
  • zatiranje zajedavcev na podlagi koprološke analize;
  • voditi je treba dnevnik paše.

V primeru, da rejec ne izpolni pogoja glede časa/obdobja paše, se pomoč ne dodeli. O prekinitvi paše mora rejec obvestiti plačilno agencijo.

Plačilo krije vse dodatne stroške in izgubljen dohodek zaradi prevzetih obveznosti in sicer:
27,60 EUR/GVŽ za pašo drobnice.

 

V izračunu višine plačila so upoštevani:

  • slabši proizvodni rezultati zaradi povečanja vzdrževalnih potreb pri paši (zmanjšana mlečnost in manjši prirasti),
  • dodatno delo z nadzorom in premeščanjem živali,
  • stroški koprološke analize (pri govedu individualno, pri drobnici na trop), ter 
  • dodatno delo zaradi tretiranja živali proti notranjim zajedavcem.

V oceni so upoštevani tudi transakcijski (poslovni) stroški. Kot transakcijski stroški so upoštevani stroški, povezani z nakupom materiala, opreme, literature, stroški povezani s svetovanjem, poizvedovanjem ter ogledovanjem dobrih praks, urejanjem dokumentacije. V plačilo zahteve »paša živali« so transakcijski stroški pri govedu vključeni z 0,2 % deležem, pri drobnici pa z 0,7 % deležem.

 

Več na spletni strani Program razvoja podeželja (skrbnik MKGP) in spletni strani Agencije.