Skoči na vsebino

M13 - PLAČILA OBMOČJEM Z NARAVNIMI ALI DRUGIMI POSEBNIMI OMEJITVAMI

OMD PLAČILA

Podukrep M13.1 – Izplačilo nadomestil v gorskih območjih

(Foto: A. Kolar)

Opis

Podpora v okviru tega podukrepa se dodeli za ohranitev in nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti v gorskih območjih, v katerih so prisotni relativno višji stroški in izguba dohodka pri kmetovanju kot v območjih z ugodnimi pridelovalnimi razmerami.

 

Gorsko območje v Sloveniji zavzema kar 72 % površine države, v njem pa se nahaja kar 55 % vseh kmetijskih zemljišč v državi. Kmetijska gospodarstva, ki gospodarijo na večjih nadmorskih višinah, imajo zaradi krajše vegetacijske dobe znatno omejen izbor kmetijskih rastlin in nižje pridelke na enoto površine. Podatek iz registra kmetijskih gospodarstev (evidenca GERK) pove, da nad 500 metri nadmorske višine močno prevladuje trajno travinje, ki predstavlja kar 95 % vseh kmetijskih zemljišč, le 5 % pa predstavljajo njive. Zaradi tega prevladuje živinoreja, pogosto ekstenzivna, saj lahko le travojede živali izkoristijo voluminozno krmo s travnikov.

 

Vrsta podpore
Podpora v okviru tega podukrepa se dodeli v obliki letnega izravnalnega plačila na hektar kmetijskih zemljišč kot nadomestilo kmetom zaradi višjih stroškov in izgube dohodka kot posledica težjih pogojev kmetovanja v gorskih območjih.

 

Upravičenci
Izravnalna plačila se dodelijo nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na gorskih območjih.

 

Upravičeni stroški
Podpora se kmetom izplača v obliki letnega plačila na hektar kmetijske površine za kritje dela dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so povezani z omejitvami kmetijske proizvodnje v gorskih območjih. Letno plačilo se izračuna za vsako individualno KMG. Podrobneje je izračun zneska plačila prikazan v poglavju (Veljavni) zneski in stopnje podpore znotraj tega podukrepa (PRP 2014-2020).

 

Pogoji za upravičenost
- kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v Register kmetijskih gospodarstev v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
-  upravičenec mora biti aktivni kmet v skladu z 9. členom Uredbe 1307/2013/EU.
- ob vstopu v ukrep mora imeti KMG vsaj 1 ha kmetijskih površin v območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami.
- upravičenec se mora obvezati, da bo na območjih, določenih v skladu z 32. členom Uredbe 1305/2013/EU, še naprej opravljal svojo kmetijsko dejavnost.

Podukrep M13.2 - Izplačilo nadomestil za druga območja, ki imajo pomembne naravne omejitve

Opis
Podpora v okviru tega podukrepa se dodeli za ohranitev in nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti na območjih, ki niso gorska in imajo pomembne naravne omejitve (tretji odstavek 32. člena Uredbe 1305/2013/EU), v katerih so prisotni relativno višji stroški in izguba dohodka pri kmetovanju kot v območjih z ugodnimi pridelovalnimi razmerami.

 

Druga območja, ki imajo pomembne naravne omejitve, prestavljajo v Sloveniji 4 % površine države, kjer se nahaja 4 % kmetijskih zemljišč. Na teh območjih prevladujejo kmetijska zemljišča z nižjim proizvodnim potencialom, z ekonomskimi rezultati, ki zaradi omejitev pri pridelavi zaostajajo za povprečjem, ter demografskimi težavami, ki se kažejo kot nizka gostota prebivalcev na km2 ali upadanje prebivalstva, ob hkratnem visokem deležu kmečkega prebivalstva.

 

 

Podukrep M13.3 - Izplačilo nadomestil za druga območja s posebnimi omejitvami

Opis
Podpora v okviru tega podukrepa se dodeli za ohranitev in nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti na območjih s posebnimi omejitvami (četrti odstavek 32. člena Uredbe 1305/2013/EU), v katerih so prisotni relativno višji stroški in izguba dohodka pri kmetovanju kot v območjih z ugodnimi pridelovalnimi razmerami.

 

Območja s posebnimi omejitvami prestavljajo v Sloveniji 10 % površine države, kjer se nahaja dobrih 16 % kmetijskih zemljišč. Kmetje gospodarijo na območjih, ki so prizadeta zaradi specifičnih omejitev, kot so pogoste poplave, prisotnost močne burje, območje barja, prisotnost izrazitih kraških pojavov, ter velika reliefna razgibanost gričevja severovzhodne Slovenije. V vsakem od teh območij krojijo kmetijsko pridelavo drugačne omejitve in se morajo kmetje na njih tudi različno prilagajati, oziroma jim povzročajo različne dodatne stroške ali izpad dohodka. Zaradi navedenih omejitev je v mnogih primerih še prisotna ekstenzivna oblika kmetovanja.

 

Tudi zaradi navedenih naravnih posebnosti se pomemben del kmetijskih zemljišč še obdeluje na naravi prijazen in pretežno ekstenzivni način. Posledično je zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti nekaj območij s posebnimi omejitvami v celoti vključeno v omrežje Natura 2000 (Goričko, Ljubljansko barje, Kras, poplavno območje ob reki Krki), nekaj območij pa je vključeno v omrežje Natura 2000 z delom površin (Slovenske gorice, Dravinjske gorice, območje z močno burjo).

 

Več na spletni strani Program razvoja podeželja (skrbnik MKGP) in spletni strani Agencije.