Skoči na vsebino

PODPORA ZA ZELENJADNICE

 

Namen ukrepa


Z ukrepom se sledi cilju Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – "Zagotovimo si hrano za jutri". Sektor pridelave zelenjave se sooča s težavami zaradi nizke konkurenčnosti pridelave.


Upravičenci, pogoji in zahteve za leto 2018

  • nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjadnice, če:
    • pridelujejo zelenjadnico ali zelenjadnice: brokoli, cvetača, čebula, česen, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci, vrtne buče oziroma bučke, navadna buča, kitajsko zelje, kolerabica, korenček in korenje, kumare in kumarice, motovilec, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), sladka paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, rukola, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, novozelandska špinača, topinambur, vrtna kreša, repa, zelena (belušna, gomoljna), zelje (rdeče, belo), zimski luk, bob, čičerika, leča, blitva, sladka koruza, šparglji, artičoka, kardij, rabarbara, grah, lubenice, melone, sladki komarček in regrat;
    • zelenjadnico/e pridelujejo na prostem (raba: 1100, 1161, 1180) ali v zavarovanem prostoru (raba 1190);
    • ima na površini, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, prisotno eno ali več vrst zelenjadnic s povprečno gostoto setve od 7. maja do 15. avgusta v tekočem letu oziroma od 20. maja do 15. avgusta v tekočem letu, če so prvi posevek zelenjadnic plodovke;
    • skupna ugotovljena površina, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,3 ha;
    • najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijskega gospodarstva znaša najmanj 1 ha;
    • najmanjša ugotovljena upravičena površina kmetijske parcele, za katero uveljavlja podporo za zelenjadnice, znaša vsaj 0,1 ha;
  • nosilec kmetijskega gospodarstva ni upravičen do podpore za zelenjadnice za površine mešanih posevkov zelenjadnic in drugih kmetijskih rastlin;
  • plodovke so jajčevec, vrtna buča oziroma bučka, navadna buča, kumara in kumarice, sladka paprika, paradižnik, lubenica in melona;
  • med 1. junijem in 1. avgustom tekočega leta lahko med spravilom in setvijo ali saditvijo naslednjega posevka ene ali več vrst zelenjadnic preteče največ deset dni, ko na površini, za katero se uveljavlja podpora za zelenjadnice, ni nobenega posevka;
  • pridelava sladke koruze iz drugega odstavka tega člena se pri pregledu na kraju samem preverja s preverjanjem:
    • računa, s katerega je razviden nakup semena sort sladke koruze, in
    • uradne etikete ali etiket oziroma potrdila dobavitelja, s katerimi je bilo v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, ob nakupu označeno oziroma opremljeno seme sort sladke koruze, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva uporabil za pridelavo sladke koruze.

Če KMG v tekočem letu v obdobju od 7. maja do 30. septembra na isti površini zaporedno prideluje več zelenjadnic in za to površino uveljavlja vlogo za izplačilo podpore za zelenjadnice, na Geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino navede glavni posevek, v opombi pa navede zelenjadnice, ki bodo sledile glavnemu posevku.


Višina podpore


Za ukrep se letno nameni do 1,5 % letne nacionalne zgornje meje za neposredna plačila (v letu 2018 to znaša 2.027.115 evrov). Višina podpore za zelenjadnice v tekočem letu se izračuna tako, da se skupni znesek za podporo za zelenjadnice v tekočem letu deli s številom ugotovljenih upravičenih hektarjev zelenjadnic v tekočem letu. Višina podpore je torej odvisna od števila ugotovljenih upravičenih hektarjev zelenjadnic v tekočem letu.

Nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do podpore za zelenjadnice le enkrat na leto na isti površini.

 

Druge informacije: Če KMG na isti površini v tekočem letu zaporedno prideluje več zelenjadnic, se pridelava, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne šteje kot osnovna kmetijska dejavnost in zato ne more biti obdavčena po katastrskem dohodku. Davčna osnova od te površine se ugotavlja:

   - na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov, ali

   - na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.